Kot je bilo že v prejšnjih prispevkih opisano, s Tino največ časa preživiva v Chifuntu, ki je splošni oddelek bolnišnice, kamor sprejemamo tako odrasle kot otroke. Naj vas izraz bolnišnica ne zavede. Pri nas (oziroma sedaj pri vas :) ) so bolnišnice čiste, oprema v večini primerov deluje, sterilen material pa je vedno pri roki. Sedaj pa si predstavljajte popolno nasprotje tega. No, tako je pri nas v bush-u, vendar smo se do sedaj že dodobra navadile na tukajšnje razmere in z veliko improvizacije poskušamo poskrbeti za bolnike po najboljših močeh. Ker v Chifuntu zdravimo bolnike z najrazličnejšimi boleznimi, je delo zelo pestro in je snovi veliko preveč za en sam blog, zato bomo tokrat malo bolj podrobno opisale delo na otroškem oddelku.
Za razliko od domačih razmer tu veliko otrok pride do ustrezne zdravstvene oskrbe, ko so že v zelo slabem stanju. Eden izmed takih otrok je tudi 2-letni Joseph, ki sva ga s Tino sprejeli v bolnišnici kmalu po našem prihodu v Nangomo. Joseph je bil zaradi nekaj dni trajajoče driske tako hudo dehidriran, da je med pregledom ob sprejemu večkrat izgubil zavest. Poleg vseh znakov hude dehidracije, so bili pri fantku izraženi tudi znaki proteinske podhranjenosti. S težavo nastavimo vensko kanilo in pričnemo nadomeščati tekočine. Žensko, ki spremlja fantka, vprašamo, zakaj so ga pripeljali šele sedaj. Pove, da je fantkova daljna sorodnica, in da njegova mama ne more skrbeti zanj, ker je tudi sama hudo bolna, da ima AIDS in tuberkulozo. V Josephovo dokumentacijo z velikimi črkami napišemo kratico CE (child exposed), kar pomeni, da je bil otrok preko materine krvi in mleka izpostavljen virusu HIV in da je najverjetneje tudi sam okužen in posledično imunsko hudo oslabljen. Josephu predpišemo še profilakso proti TB in HIV, nadaljujemo z maksimalnimi odmerki intravenskih tekočin in čakamo na odziv. Vendar se fantkovo stanje ne izboljšuje bistveno. Še vedno le negibno leži, hitro in plitvo diha ter občasno razdraženo zajoka. Čez nekaj ur Josepha ni več.
Na otroški oddelek pogosto sprejmemo otroke in dojenčke z akutno ali kronično drisko in posledično dehidracijo, vendar na srečo nimajo vsi toliko pridruženih bolezni kot Joseph, zato jih uspemo rešiti z enostavnimi ukrepi kot je nadomeščanje tekočin, antibiotiki in protiparazitnimi zdravili.
V naši bolnišnici se pogosto srečamo tudi s podhranjenimi otroci. V veliki večini gre za proteinsko podhranjenost, ko otrok s hrano dobi dovolj ogljikovih hidratov (večinoma v obliki nšime ali ovsene kaše), vendar zaužije premalo beljakovin. Taki otroci imajo značilno napihnjene trebuščke, drobne okončine z oteklinami stopal in obraza, tanke lase, različne spremembe na koži in pogoste okužbe zaradi oslabljene imunske odpornosti. Deloma je za pojav podhranjenosti pri otrocih v Zambiji krivo veliko število otrok, deloma šibko ekonomsko stanje večine prebivalcev, deloma pa tudi neznanje, saj veliko mamic ni poučenih o alternativnih prehranskih virih beljakovin. Zambijke imajo veliko otrok, pogosto enega za drugim in lahko le kratek čas dojijo starejšega otroka, nakup mleka pa si lahko privoščijo le redki, saj je liter trajnega mleka celo dražji kot pri nas doma. Poleg že omenjenih znakov taki otroci tudi zaostajajo v rasti, kasneje shodijo in spregovorijo. Na oddelku imamo trenutno 16-mesečnega Michael-a, ki meri 69 cm in ima 7 kg. Ob opori lahko stoji, vendar še ne hodi. Pri teh otrocih najprej zdravimo spremljajoče okužbe, nato pa se lotimo prehranske rehabilitacije z mešanico mleka v prahu, arašidovega masla in rastlinskega olja, dodajamo pa jim tudi vitamine, železo in folno kislino.
Na otroški oddelek pogosto sprejmemo otroke in dojenčke z akutno ali kronično drisko in posledično dehidracijo, vendar na srečo nimajo vsi toliko pridruženih bolezni kot Joseph, zato jih uspemo rešiti z enostavnimi ukrepi kot je nadomeščanje tekočin, antibiotiki in protiparazitnimi zdravili.
V naši bolnišnici se pogosto srečamo tudi s podhranjenimi otroci. V veliki večini gre za proteinsko podhranjenost, ko otrok s hrano dobi dovolj ogljikovih hidratov (večinoma v obliki nšime ali ovsene kaše), vendar zaužije premalo beljakovin. Taki otroci imajo značilno napihnjene trebuščke, drobne okončine z oteklinami stopal in obraza, tanke lase, različne spremembe na koži in pogoste okužbe zaradi oslabljene imunske odpornosti. Deloma je za pojav podhranjenosti pri otrocih v Zambiji krivo veliko število otrok, deloma šibko ekonomsko stanje večine prebivalcev, deloma pa tudi neznanje, saj veliko mamic ni poučenih o alternativnih prehranskih virih beljakovin. Zambijke imajo veliko otrok, pogosto enega za drugim in lahko le kratek čas dojijo starejšega otroka, nakup mleka pa si lahko privoščijo le redki, saj je liter trajnega mleka celo dražji kot pri nas doma. Poleg že omenjenih znakov taki otroci tudi zaostajajo v rasti, kasneje shodijo in spregovorijo. Na oddelku imamo trenutno 16-mesečnega Michael-a, ki meri 69 cm in ima 7 kg. Ob opori lahko stoji, vendar še ne hodi. Pri teh otrocih najprej zdravimo spremljajoče okužbe, nato pa se lotimo prehranske rehabilitacije z mešanico mleka v prahu, arašidovega masla in rastlinskega olja, dodajamo pa jim tudi vitamine, železo in folno kislino.
Velik del otrok v naši bolnišnici predstavljajo otroci s poškodbami, najpogosteje zlomi, ugrizi kač in opeklinami. Zlomi kosti so najpogosteje posledica padca z drevesa. Pred kratkim smo obravnavali 12-letnega fantka, ki je s 6-mesečnim bratcem na hrbtu padel z mangovega drevesa in utrpel zlom obeh kosti v podlahti, mali bratec pa jo je odnesel z zlomom lobanje, na srečo brez nevroloških zapletov. Zaradi skromne in enolične prehrane imajo tukajšnji otroci bolj krhke kosti, ki se ob padcih kaj hitro zlomijo. Tako vsakodnevno sprejemamo otroke z zlomi stegnenice, nadlahtnice, podlahtnice in/ali koželjnice.
V nasprotju s celo paleto kliničnih slik, ki jih vidimo, pa je terapija izključno ena – konzervativna. Prizadeto okončino »damo na ekstenzijo« in ko oteklina uplahne, zlom v anesteziji naravnamo in zamavčimo. Takšno zdravljenje zlomov pogosto ne da zadovoljivih rezultatov in za sabo pušča deformacije in prikrajšave okončin. Zato smo bile toliko bolj vesele, ko smo na operativno zdravljenje v bolnišnico v Lusako, ki brezplačno operira otroke, uspeli napotiti 9-letno Emmo, ki je zaradi nezaceljenega zloma stegnenice (in posledične prikrajšave noge za 6 cm) že več mesecev v bolnišnici in si najbolj od vsega želi nazaj v šolo.
V nasprotju s celo paleto kliničnih slik, ki jih vidimo, pa je terapija izključno ena – konzervativna. Prizadeto okončino »damo na ekstenzijo« in ko oteklina uplahne, zlom v anesteziji naravnamo in zamavčimo. Takšno zdravljenje zlomov pogosto ne da zadovoljivih rezultatov in za sabo pušča deformacije in prikrajšave okončin. Zato smo bile toliko bolj vesele, ko smo na operativno zdravljenje v bolnišnico v Lusako, ki brezplačno operira otroke, uspeli napotiti 9-letno Emmo, ki je zaradi nezaceljenega zloma stegnenice (in posledične prikrajšave noge za 6 cm) že več mesecev v bolnišnici in si najbolj od vsega želi nazaj v šolo.
Tina poskrbi, da so rane vsak dan skrbno očiščene in previte. Trenutno pa največ pozornosti namenja 2-letnemu fantku z opeklino na glavi, ki sicer vsak dan joka, že ko naju zagleda, saj ve, kaj ga čaka, a Tina zavoljo dobrega celjenja kjub temu temeljito opravi svoje delo.
Tudi Tadeja in Špela še vedno ob vseh mogočih in nemogočih urah pomagata na svet malim Zambijcem in Zambijkam.
S pediatrijo se občasno ukvarjamo tudi v prostem času, ko kakšen izmed naših malih sosedov pride na obisk z izpuščajem ali glivično okužbo lasišča. :)
Tudi Tadeja in Špela še vedno ob vseh mogočih in nemogočih urah pomagata na svet malim Zambijcem in Zambijkam.
S pediatrijo se občasno ukvarjamo tudi v prostem času, ko kakšen izmed naših malih sosedov pride na obisk z izpuščajem ali glivično okužbo lasišča. :)
Da pa vas ne bo preveč skrbelo, da v Zambiji samo delamo, naj povemo, da proste vikende izkoristimo za raziskovanje bližnjih pa tudi bolj oddaljnih kotičkov čudovite črne celine. Več o tem pa ob zaključku našega dela v Nangomi :)
Tople, poletne pozdrave iz Zambije in lepe praznike vsem doma! Se slišimo!
J.
Tople, poletne pozdrave iz Zambije in lepe praznike vsem doma! Se slišimo!
J.