Muli bwanji muzanga! ;)
Iz sončne in vroče Nangome se oglašava tudi babici Špela in Tadeja. Svoje mesto sva zasedli v Nzimi, kjer se srečujeva z nosečnicami, ki imajo zdravstvene težave, porodnicami, otročnicami, novorojenčki (zdravimi in bolnimi) in ginekološkimi bolnicami. V pomoč sva ekipi sedmih babic, ki delajo v izmenah, dopoldne sta običajno dve, popoldne in ponoči le ena. Delo je zelo raznoliko in pestro, saj se včasih zgodi, da sta nabito polna oddelek in porodna soba, ravno takrat pa se seveda zgodi še kakšna urgentna situacija. :) Tako sva vsako jutro, po našem vsakodnevnem obredu tankanja zaloge vode, skoka na bližnji hribček in seveda obilnega zajtrka s kavico, ki vedno znova preseneča v raznolikosti svojih okusov, v velikem pričakovanju, kaj naju čaka za vrati Nzime. Kadar nama je namenjen miren dan previjava rane, deliva terapijo, popravljava in nastavljava intravenske kanale, najdeva pa tudi čas, da vedno znova in znova pospraviva in prebriševa poličke z materialom in zdravili, iz katerih lahko razbereva in sestaviva scenarij pretekle noči.
Iz sončne in vroče Nangome se oglašava tudi babici Špela in Tadeja. Svoje mesto sva zasedli v Nzimi, kjer se srečujeva z nosečnicami, ki imajo zdravstvene težave, porodnicami, otročnicami, novorojenčki (zdravimi in bolnimi) in ginekološkimi bolnicami. V pomoč sva ekipi sedmih babic, ki delajo v izmenah, dopoldne sta običajno dve, popoldne in ponoči le ena. Delo je zelo raznoliko in pestro, saj se včasih zgodi, da sta nabito polna oddelek in porodna soba, ravno takrat pa se seveda zgodi še kakšna urgentna situacija. :) Tako sva vsako jutro, po našem vsakodnevnem obredu tankanja zaloge vode, skoka na bližnji hribček in seveda obilnega zajtrka s kavico, ki vedno znova preseneča v raznolikosti svojih okusov, v velikem pričakovanju, kaj naju čaka za vrati Nzime. Kadar nama je namenjen miren dan previjava rane, deliva terapijo, popravljava in nastavljava intravenske kanale, najdeva pa tudi čas, da vedno znova in znova pospraviva in prebriševa poličke z materialom in zdravili, iz katerih lahko razbereva in sestaviva scenarij pretekle noči.
V dnevih akcije samo natakneva rokavice in že sva že sredi poroda ali kakšnega poporodnega zapleta, z vsem kar spada zraven- brez analgezije/anestezije. Zalotili sva se, da pri porodu včasih kar pozabiva pogledati ali se je rodil deček ali deklica, samo, da diha in si oddahneva ter se takoj posvetiva oskrbi mame. Pojavnost poporodnih krvavitev je namreč presenetljivo visoka. Babice sva povprašali, zakaj je temu tako in izvedeli sva, da za pospešitev poroda uporabljajo nekakšen domači zvarek iz divje okre, aloe vere in še nekaterih avtentičnih rastlin, katerih imen nisva razumeli. Popadki postanejo po uporabi tega, njim zelo ljubega napitka oz. mazila zelo močni, maternica se prehitro utrudi in se po porodu ne krči dovolj hitro in učinkovito. In tako kri samo teče in teče... Še posebej pestro je v porodni sobi ponoči, sploh če babica, ki je v službi zboli in zaspi...takrat pač muzungu babici delava po svojih najboljših močeh do poznih jutranjih ur. Porodi se zaradi različnih dejavnikov dostikrat zapletejo in večkrat nama je zaradi prizorov, ki sva jim bile tukaj priča in jih pri nas ne vidimo, kar težko ločiti fiziološko stanje od patološkega.
Hiška, kjer nosečnice čakajo na začetek poroda.
Kako je roditi v Zambiji? Zelo spodbujajo porode v porodnišnicah, zato večina žensk, ki so doma v bližini, pride s popadki naravnost v porodno sobo. Za tiste nosečnice, ki so doma daleč stran in se odločijo roditi v porodnišnici, pa imajo prav posebno hiško, kjer čakajo na začetek poroda. Tako lahko obiskujejo tudi predporodne preglede, ki so zelo zaželjeni, saj se na tak način ugotovijo morebitna nevarna stanja za mater in otroka. Nosečnice pridejo rodit v spremstvu žensk, ki so jim blizu in te za njih zelo lepo skrbijo. S sabo naj bi porodnice prinesle sponko za popek, sterilne rokavice, vedro, brisačo, čitengo (kos blaga, ki si ga ovijejo okrog pasu), čistilo in vedro, vendar si mnoge tega ne morejo priskrbeti. Takrat improviziramo (improviziramo tudi kadar ni vode, kadar ni zdravil, kadar ni rokavic, kadar... :) ). Vedno pa se za novorojenčka najde kakšna debela, kosmata odeja, volnena kapica ter nogavičke (ne pozabite, tukaj je okoli 35 stopinj...) Še vedno nisva ugotovili ali otroke res tako zebe ali je ta pretirana termoizolacija posledica kakšnih vraž. Ko smo ravno pri vražah...na ženskih telesih včasih opaziva ureznine v različnih vzorcih ali prepletene vrvice okrog vratu, katerih pomena ne poznava. Ko je otrok rojen, ga položimo mami na trebuh, prerežemo popkovnico (večkrat se zgodi, da moramo najprej odpreti večino »sterilnih« porodnih setov, da najdemo kakšne škarje), stehtamo otroka, ženska pa vstane, se obleče in odkoraka na oddelek, kjer kljub bolečinam spretno zleze na zelo visoko posteljo. Z njihovih izrazov na obrazu težko razbereva, kakšna so čustva po rojstvu otroka, saj tega navzven ne pokažejo. Bolj kot veselje je opazen občutek olajšanja. Matere in novorojenčki so vseeno močno povezani, saj so v ves čas v neposrednem telesnem stiku.
Povedali so nama, da imajo otroci nekoliko višjo porodno težo v primerjavi s prejšnjimi leti, saj nosečnice med nosečnostjo jemljejo vitamine, železo in folno kislino, prav tako pa je hrana nekoliko bolj bogata s proteini (čeprav za naše razmere...). Zaradi pomanjkanja proteinov (večinoma jedo nšimo z dodatki) je zelo pomembno dojenje, s katerim nečeloma zambijske otročnice nimajo težav, otroci imajo močan sesalni refleks in se takoj po porodu že hranijo z maminim mlekom. Babice tako temu ne posvečajo posebne pozornosti, prvorodkam pa glede dojenja svetujejo kar njihove mame ali pa ženske na sosednji postelji.Veseli sva, kadar imava čas in sva lahko sami s porodnicami v porodni sobi. Porodno bolečino lajšava z masažo v predelu križa, mrzlimi obkladki, s porodnico pa kljub okrnjeni besedni komunikaciji (večina lokalnih prebivalk namreč govori v jeziku njandža) skušava vzpostaviti prijazen odnos, kar je v naši kulturi osnova, tukaj pa že kar nadstandard. Porodnih bolečin farmakološko ne lajšajo. Kadar porod normalno napreduje porodnico pustijo samo, v kolikor pa pride do zapletov in posledično hudih bolečin, mora biti tiho in sodelovati, če pa ji to ne uspe, je deležna grobih besed, udarcev. Res je, da materialni pogoji nikakor niso zavidljivi, o čistoči in varnosti pri delu ne duha ne sluha, da ne izgubljamo besed o sterilnosti, kar sva nekako pričakovali...odnos do žensk pa naju je pretresel. Trd pristanek na tleh afriškega zdravstva je bilo tudi spoznanje, kako zares ogrožena skupina so bolni novorojenčki, še posebej nedonošenčki. Možnosti za preživetje so tako rekoč nične. Vsak napredek v zdravljenju novorojenčkov nas prav zaradi pogostih smri otrok, zelo razveseli. S skupnimi »štirimi močmi treh profilov« smo tako pred zagotovo amputacijo rešile roko nedonošenčka, ki je dobil veliko rano zaradi okužbe vbodnega mesta za intravenozni kanal, nad čimer, glede na način dela, nismo presenečene. Naše intervecije so bile zelo osnovne – vsakodnevno izpiranje in prevezovenje rane, sterilni postopki in jodova obloga.
Pestri, polni dnevi nam kar prehitro bežijo in že zdaj se smejimo prigodam in duhovitim izjavam babic ali zdravnikov v porodni sobi ter se veselimo zdravih otrok, ki s polnimi pljuči zadihajo in zajokajo v naročje njihove matere Afrike.
Povedali so nama, da imajo otroci nekoliko višjo porodno težo v primerjavi s prejšnjimi leti, saj nosečnice med nosečnostjo jemljejo vitamine, železo in folno kislino, prav tako pa je hrana nekoliko bolj bogata s proteini (čeprav za naše razmere...). Zaradi pomanjkanja proteinov (večinoma jedo nšimo z dodatki) je zelo pomembno dojenje, s katerim nečeloma zambijske otročnice nimajo težav, otroci imajo močan sesalni refleks in se takoj po porodu že hranijo z maminim mlekom. Babice tako temu ne posvečajo posebne pozornosti, prvorodkam pa glede dojenja svetujejo kar njihove mame ali pa ženske na sosednji postelji.Veseli sva, kadar imava čas in sva lahko sami s porodnicami v porodni sobi. Porodno bolečino lajšava z masažo v predelu križa, mrzlimi obkladki, s porodnico pa kljub okrnjeni besedni komunikaciji (večina lokalnih prebivalk namreč govori v jeziku njandža) skušava vzpostaviti prijazen odnos, kar je v naši kulturi osnova, tukaj pa že kar nadstandard. Porodnih bolečin farmakološko ne lajšajo. Kadar porod normalno napreduje porodnico pustijo samo, v kolikor pa pride do zapletov in posledično hudih bolečin, mora biti tiho in sodelovati, če pa ji to ne uspe, je deležna grobih besed, udarcev. Res je, da materialni pogoji nikakor niso zavidljivi, o čistoči in varnosti pri delu ne duha ne sluha, da ne izgubljamo besed o sterilnosti, kar sva nekako pričakovali...odnos do žensk pa naju je pretresel. Trd pristanek na tleh afriškega zdravstva je bilo tudi spoznanje, kako zares ogrožena skupina so bolni novorojenčki, še posebej nedonošenčki. Možnosti za preživetje so tako rekoč nične. Vsak napredek v zdravljenju novorojenčkov nas prav zaradi pogostih smri otrok, zelo razveseli. S skupnimi »štirimi močmi treh profilov« smo tako pred zagotovo amputacijo rešile roko nedonošenčka, ki je dobil veliko rano zaradi okužbe vbodnega mesta za intravenozni kanal, nad čimer, glede na način dela, nismo presenečene. Naše intervecije so bile zelo osnovne – vsakodnevno izpiranje in prevezovenje rane, sterilni postopki in jodova obloga.
Pestri, polni dnevi nam kar prehitro bežijo in že zdaj se smejimo prigodam in duhovitim izjavam babic ali zdravnikov v porodni sobi ter se veselimo zdravih otrok, ki s polnimi pljuči zadihajo in zajokajo v naročje njihove matere Afrike.
In drugače... Jasna (dr. Sky :) ) pridno dela vizite, asistira (debatira :) ) v operacijski »dvorani«, sprejema paciente, v prostem času pa je poskusila tudi friziranje v lokalnem salonu. Obstoj frizure je bil obratno sorazmeren z njenim nastajanjem, saj smo morale kitke razdreti že po treh dneh; razlog – profesionalna deformacija in posledičen strah pred zajedalci. Nurse Tina zavzeto skrbi za zdravstveno nego ran, odkriva nove paciente, okužene s HIV-om, hkrati pa je tudi mentorica novo zaposleni delavki. Več o svojem delu bosta povedali v naslednjih blogih.
Trenutno se kopamo v sončnih žarkih, družbo nam dela kopica otrok, ki kar naprej prosijo za barvice in papir. Vsak dan skočimo na tržnico po svežo zelenjavo in odkar smo tam našle tudi lubenico, je ta vsakodnevno na našem jedilniku. Branjevke dobro vedo, kako prodati svojo zelenjavo, saj poznajo nekatera slovenska imena zanjo in se nam tako še bolj prikupijo.
Našemu in vašemu cilju, nakupu zbiralnikov za vodo za oskrbo bolnišnice, se po afriško približujemo in se že zelo veselimo močnega curka iz vodnih pip (predvsem v bolnišnici!). Zikomo! :)
Vse vas lepo pozdravljamo, pa se kmalu spet beremo!
Špela in Tadeja
Našemu in vašemu cilju, nakupu zbiralnikov za vodo za oskrbo bolnišnice, se po afriško približujemo in se že zelo veselimo močnega curka iz vodnih pip (predvsem v bolnišnici!). Zikomo! :)
Vse vas lepo pozdravljamo, pa se kmalu spet beremo!
Špela in Tadeja